Koriander mikro

Koriander (Coriandrum sativum), poznan tudi kot cilantro, kitajski peteršilj ali dhania je zelišče, na videz podobno peteršilju, vendar ima precej izrazitejši značilen okus in vonj, katerega ljudje ali obožujejo ali pa jim je odvraten. Koriander je bistvena sestavina azijske, afriške in tudi južnoameriške kuhinje. S priljubljenostjo eksotičnih jedi pa se njegova uporaba razširja na vse dele sveta. Uporablja se sveže liste, korenine in posušena semena - cela ali mleta. Seme koriandra (dhania) je povsem drugačna začimba kot listi. Koriandrove korenine, ki imajo močnejši okus, lahko uporabimo za kari paste in jušne osnove, nasekljane liste dodamo jedem na koncu za eksotičen pridih svežine, semena pa uporabljamo predvsem za indijske mešanice začimb - masale. Semena imajo topel, oreščkast, rahlo grenek okus s posebno svežino, ki spominja na pomarančno lupino.

Koriander ima svoje mesto tudi v naravnem zdravilstvu, saj naj bi imel vrsto pozitivnih učinkov na telo: lajša prebavne težave, čisti kri in kožo, znižuje holesterol,krvni sladkor in krvni tlak, osvežuje dah, deluje kot antihistaminik - proti alergijam, prispeva k zdravju kosti, izboljšuje vid, lajša menstrualne bolečine, ščiti jetra, razstruplja organizem, pripisujejo pa mu tudi spodbujanje libida.

Mikrozelenje lahko uporabite praktično pri katerikoli jedi:
- v sendvičih
- na narezkih ali kot posteljica
- k testeninam, rižotam in pizzi
- v solatah
- za dekoracijo
Znanstvene raziskave dokazujejo, da so te male rastlinice, ki se jedo velike le nekaj centimetrov, prava Superhrana nabita z antioksidanti in drugimi hranili, ki spodbujajo zdravje. Dejstva:

Prehransko Dejstvo 1: Mikrozelenje zagotavlja večjo hranljivost od zrele zelenjave

Študija iz leta 2010 objavljena v Journal of American Society poropa, da kalčki solate stari 7 dni vsebujejo najvišje vrednosti antioksidantov in najvišjo koncetracijo fenolnih spojin v primerjavi z zrelo rastlino. Nekaj let kasneje je skupina znanstvenikov iz Univerze Maryland in ameriškega ministrstva za kmetijstvo analizirala sestavo hranil 25 komercialno dostopnih sort Mikrozelenja. Ugotovili so, da imajo prvi klični listi precej višjo prehransko gostoto kot zrele rastline.

Prehransko Dejstvo 2: Vitamin C je v Mikrozelenju izjemno obilen

Mladi užitne sadike so odličen vir vitamina C, ki je antioksidant in pomaga zaščititi telo pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Študija navaja, da celo tiste sorte mikrozelenja, ki imajo najnižjo vsebnost vitamina C, še vedno vsebujejo 20 miligramov vitamina C na 100 gramov - to je skoraj dvakrat toliko vitamina C kot ga najdemo v paradižnikih! Mikro rdeče zelje je imel med vzorci najvišjo raven vitamina C med testiranimi sortami, 147 miligramov C vitamina - ali 245% dnevne vrednosti. Za primerjavo, enako velika porcija zrelega surovega rdečega zelja vsebuje 57 miligramov vitamina C.

Prehransko Dejstvo 3: Mikrozelenje je nabito z z beta karotenom

Karotenoidi, kot je beta karoten zmanjšujejo tveganje za bolezni, zlasti nekaterih vrst raka in očesne bolezni. Korenje je znano po veliki vsebnosti betakarotena kar velja tudi za mikrozelenje. Vsebuje še več beta karotena kot korenje: 12 miligramov na 100 gramov v primerjavi z 8 miligrami kuhanega korenja. Vsebuje tudi drugi karotenoide, kot sta lutein in zeaksantin.

Prehransko Dejstvo 4: Mikrozelenje je dober vir vitamina E

Vsebnost alfa-tokoferolov in gama-tokoferolov sta združena v razponu od 7,9 do 126,8 miligramov na 100 gramov. Daikon redkev ima najvišjo vrednost. Za odrasle je priporočeni dnevni vnos vitamina E 15 miligramov alfa-tokoferola, kar pomeni, da že mala količin Daikon redkve pokriva dnevne potrebe po tem pomembnem vitaminu.

Prehransko Dejstvo 5: Mikrozelenje v malih količinah vsebuje vitamin K

Ko je mikrozelenje izpostavljeno svetlobi začne proizvajati velike količine vitamina K. Vitamin K spodbuja normalno strjevanje krvi in preprečuje prekomerne modrice. Vitamin K prav tako igra pomembno vlogo pri ohranjanju močnih in zdravih kosti.

Obstajajo izrazite razlike koncentracije vitamina K med različnim mikrozelenjem, z vrednostmi od 0,6 do 4,1 mikrogramov na gram.

Kako jesti Mikrozelenje, da bi najbolj izkoristili njihovo hranljivost?

Potrebno jih je jesti takoj po žetvi. Mikrozelenje, kot večina drugega zelenja, po žetvi začne hitro izgubljati svojo hranilno vrednost.